Izbira povezave

Današnji strežniki zahtevajo vse večje hitrosti povezave v svet. Neposredno s strežniki zahtevajo to tudi uporabniki, saj je vse več ljudi s širokopasovnimi povezavami. Zato se morajo podatki hitro pretakati.
Danes imajo skoraj vsa podjetja v Sloveniji širokopasovno povezavo. Ponudnikov in načinov je več. Lahko si omislite ADSL, kabelsko ali brezžično povezavo, lahko pa najamete kar vod.

ADSL povezava je trenutno najprimernejša za podjetja tako po ceni kot po hitrosti prenosa. Tudi domači uporabniki vse bolj pristajajo nanjo. V Sloveniji jo ponujata dve podjetji: Amis.net in SiOL. Obe podjetji ponujata samo asimetrično povezavo. Amis.net ponuja povezave samo za podjetnike, medtem ko SiOL ponuja paleto možnosti za podjetnike, fizične osebe in študente. Cene so ugodne, hitrosti pa visoke. Amis.net nudi tudi stalen IP naslov, medtem ko moramo pri SiOL-u zanj prositi, a ga dobimo brezplačno. ADSL ni, prav tako kot kabelska povezava, mogoč po celi Sloveniji.
Podrobnosti in cene paketov si oglejte v tabeli nižje.

Kabelska povezava je mogoča, samo če imate v bližini položen kabel za kabelsko televizijo. Kljub temu je vsakdo ne more dobiti, saj jo ponudniki ponujajo le na določenih regijah v Sloveniji. Dobite jo lahko na mariborskem koncu vključno z zgornjo Dravsko dolino, v Žalcu, Velenju, Ljubljani, na Gorenjskem in na Primorskem. Hitrosti prenosa so nekoliko manjše kot pri ADSL-ju, povezava je asimetrična, z njo pa dobimo tudi stalen IP naslov.
Naročnine se gibljejo od 6 tisoč tolarjev za dijake in študente do nekje 25 tisoč za srednje podjetnike na mesec. Začetna investicija znaša okoli 30 tisočakov. Pri tem pa moram še enkrat poudariti, da so hitrosti precej nižje od tistih pri ADSL-ju, saj znašajo od 128/64 do 1024/256 kb/s.

Brezžična povezava je kljub nekajletnemu obstoju v Sloveniji redkost. Je zelo elegantna in enostavna rešitev, vendar nezanesljiva, saj lahko vremenske motnje povzročajo velike preglavice. Tudi cene se gibljejo precej visoko, podobne so cenam za najeti vod.
Brezžično povezavo ponuja Amis.net samo v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju in Ptuju. Postavijo jo znotraj podjetja. Začetna investicija stane 70 tisočakov, mesečna naročnina 30.000,00 SIT (25.000,00 SIT brez DDV-ja) za 64/64 kb/s pa vse do 180.000,00 SIT (150.000,00 SIT brez DDV-ja) za hitrost 1024/1024 kb/s.

Tretja dobra alternativa je najeti vod, vendar si ga zaradi visoke cene redkokatero podjetje privošči, da o domačih uporabnikih ne govorim. Zaradi večje varnosti (saj je kabel speljan direktno in samo od podjetja do ponudnika), simetričnosti in stalnega IP naslova je zelo dobra alternativa za večja podjetja, ki uporabljajo poštne strežnike, saj jim velika hitrost prenosa od strežnika v svet veliko pripomore k boljšemu poslovanju.

Cene ADSL paketov v Sloveniji na dan 01. 02. 2003 (cene v oklepajih so brez DDV-ja, ki znaša 20 %):

*

Poleg ADSL priključka je treba prvič plačati tudi ISDN priključek, v kolikor ga še nimate. Cena zanj je odvisna od ISDN paketa (najcenejši ISDN.101 paket stane 24.900 SIT - pri sočasnem nakupu ADSL priključka dobite 20 % popusta).

Opomba: Poleg mesečne naročnine je potrebno plačevati tudi ISDN naročnino, ker mora vsak ADSL uporabnik najprej presesti z analogne na ISDN linijo.

Ker ADSL povezave zaenkrat še ne moremo imeti povsod v Sloveniji, je pomembna tudi lokacija strežnika. Najboljše omrežje je zgrajeno na območju Ljubljane in Maribora, slabše je v Celju, Kranju in ostalih večjih mestih. Vendar če je možno imeti ADSL povezavo tudi sredi dežele, ne bomo nič prikrajšani glede hitrosti.

Izbira domene

Recimo, da smo si izbrali SiOL ADSL paket. Ko se povežemo, lahko brskamo praktično po celem svetu prek medmrežja. Če pa želimo imeti strežnik, moramo biti dostopni od koderkoli po svetu. V bistvu smo že, ko se povežemo, prek IP (Internet Protocol) naslova, ki ga dobimo ob uspešni povezavi. Ob naslednjem povezovanju bomo dobili drug IP naslov. To menjavanje naslova za naš isti računalnik vsekakor ni dobrodošlo, zato lahko zaprosite pri SiOL-u za brezplačni statični IP naslov.

Ker so IP naslovi za človeški um neprimerni in si jih ne moremo zapomniti, uporabljamo tako imenovana domenska imena ali domene (npr. www.arnes.si, httpd.apache.org, adsl.siol.net). Te so sestavljena iz angleških črk (besed) in pik. Po navadi so sestavljene iz treh delov. Zadnji del predstavlja kodo države, v kateri je domena registrirana (npr. .si, .at, .hr, .it, .de, .uk, .us ...), ali vrhnjo domeno (.com, .net, .org, .edu, .mil, .int, .gov ...). Srednji del po navadi predstavlja ime podjetja ali ustanove ali izdelka (npr. arnes, microsoft, siol, apache, ljubljana ...). Prvi del je po navadi kar www, vendar zelo pride prav, če želimo direktno nasloviti kakšno podstran podjetja (npr. httpd., adsl., windowsupdate. ...).
Seveda, če imamo podjetje in postavljamo zanj strežnik, bi bilo zelo pametno registrirati vsaj eno takšno domeno. To lahko storimo na več načinov.

Prvi način je, da se obrnemo na ARNES in si zagotovimo brezplačno domeno za slovenski prostor (npr. podjetje.si).

Postopek:

1. Izberite si ustrezno prosto domeno za slovenski prostor (.si), ki mora biti v skladu z vsemi pravili (dolžina, znaki, ime). Pravila so razpisana na ARNES-ovi spletni strani ftp://ftp.arnes.si/network/templates/reg_domene16a.pdf.
2. Pri svojemu ponudniku dostopa na medmrežje (SiOL) najemite primarni in sekundarni domenski strežnik (angl. domain name server). Sporočite jim svoj IP naslov in rezervirate svojo bodočo domeno, tako dobite dve IP številki za primarni in sekundarni domenski strežnik.
3. Izpolnite Formular za registracijo domene, ki ga dobite na ARNES-ovi spletni strani (ftp://ftp.arnes.si/network/templates/form_domene8.pdf).
4. Sporočite IP naslova primarnega in sekundarnega domenskega strežnika (pri SiOL-u) ARNES-u in tako aktivirajte domeno, s katero boste v roku sedmih dni dostopni povsod po svetu.

Več na http://www.arnes.si/domene/.

Druga alternativa je, če želimo eno od vrhnjih domen (npr. podjetje.com). Takrat se bomo registrirali pri enemu ponudniku (seznam ponudnikov je na http://www.internic.net/regist.html) in tako dobili domeno (npr. podetje.com). Še prej moramo prav tako poiskati domenski strežnik.

Postopek:

1. Izberite si ustrezno prosto domeno, ki mora biti v skladu s sintaktičnimi pravili (dolžina, znaki). Pravila so razpisana na ARNES-ovi spletni strani (ftp://ftp.arnes.si/network/templates/reg_domene16a.pdf, 2. poglavje).
2. Najemite primarni in sekundarni domenski strežnik (angl. domain name server), ki ga lahko dobite tudi zastonj (npr. http://www.zoneedit.com). Nastavite svoj IP naslov in rezervirajte svojo bodočo domeno; dobite dve IP številki za primarni in sekundarni domenski strežnik.
3. Registrirajte domeno pri enemu od ponudnikov (seznam ponudnikov je na http://www.internic.net/regist.html, cene za eno leto so od 9 dolarjev naprej) in vnesite IP naslova primarnega in sekundarnega domenskega strežnika. V nekaj dneh bi morala domena delovati.

Prvo in drugo alternativo lahko tudi kombinirate.
Druga alternativa je sestavljena na svetovni ravni, zato bo povezava najverjetneje počasnejša, še posebej za slovenske uporabnike, glede na prvo.